Sence so zginle,
tezko je zaspat,
jutri pa z njimi
moral bom vstat.
Zdaj tvoje pismo
jemlje mi san,
pod poustrom ga skrivam,
dela se dan.
Ni nama slo.
Bila sva kot Abel in Kajn.
Morda pa na drugem svetu
nama bo fajn.
Vzemi me s sabo,
daj me v spomin,
tam so ze najine sanje,
reka in mlin.
Vcasih se zemlja strese
in umiri,
vcasih jecijo breze.
Takrat boli.
Ni nama slo,
bila sva kot Abel in Kajn.
Morda pa na drugem svetu
nama bo fajn.
1 | Tista Crna Kitara |